Moja prva zaposlitev  - SGP PIONIR

Tudi moja poklicna kariera se je začela pri Pionirju v Krškem. Od takrat je minilo že mnogo let. Priporočila me je moja teta Ana Kiler, ki je bila tam zaposlena. Bila sem sprejeta, dobila sem staro moško kolo in aktovko in začela opravljati kurirske posle. Vsako jutro sem najprej dvignila poštne pošiljke na videmski pošti in odnesla na upravo podjetja.  Čez dan sem obiskala vsa gradbišča in delovodjem dostavljala pošto in njihovo povratno pošto odnašala na upravo. V kratkem času sem spoznala vse pisarne na  uradih občine, sodišča in Zavoda za socialno zavarovanje. Seveda tudi vse trgovine, trafike in lekarno, saj so dekleta iz sosednje pisarne kar naprej nekaj hotele. To seveda ni bilo v "opisu" mojih nalog zato sem imela včasih slabo vest pred teto Ano, ki je bila zelo natančna.
Kadar sem imela na razpolago kaj prostega časa sem vadila strojepisje. Prepisovala sem zapisnike in kakšne obrazce, se kdaj oglasila na telefon, kuvertirala pošto , vpisovala v delovodnik in opravljala podobna dela. Kako sem se počutila koristno! Od svoje tete, ki so jo drugi imenovali gospa Kilerjeva, ali pa kar "Kilerca", sem se naučila zelo veliko. Nisem se smela potikati po pisarnah, vedno je našla kakšno delo, da me je zaposlila. Ob tem je tudi pazila, da se nisem s kom preveč zbližala ali se celo spogledovala… Bila sem res še zelo mlada, ampak moja prva simpatija je bila iz tistih časov. Ampak moj idol ni bil noben Pionirjevec, vsaj takrat ne več.
Poleg veselja sem doživela tudi žalostne trenutke. To je bilo takrat, ko je prišlo podjetje v krizo in so začeli odpuščati delavce. Kako je bilo težko izročati odločbe o odpovedi delovnega razmerja, koliko kletvic in psovk sem slišala. Videla sem tudi solze v očeh. Mnogim, ki so imeli že predvidene nove službe sem sestavila prošnje in bila z njimi vred vesela, ko so bile odobrene.
Tudi moja zaposlitev pri Pionirju se je nehala v tistem kriznem času. Sama sem si našla novo službo v Narodni banki. Ko sem plaho vprašala, če bi me sprejeli, mi je dal direktor list papirja in rekel: »Napiši prošnjo in življenjepis, bomo poslali v Ljubljano.« Bila sem sprejeta. Hitro sem se navadila na novo okolje, delovne navade sem prinesla s seboj. Na svojo prvo zaposlitev sem se vedno rada spominjala, saj sem kasneje na bančnem okencu srečevala stare znance iz Pionirja.

Anica Gomilšek /Kilerjeva
Krško, 25.1.2011

Bilten je dober in zanimiv začetek za delo društva, optimističen, spodbuden. Tudi spletna stran mi je všeč, je preprosta in daje možnosti za vključevanje. Mene seveda najbolj zanima prispevek Pionirja h gospodarskemu razvoju mesta, republike in države. Ta prispevek ni bil majhen in o tem bi vam morda čez čas lahko kaj konkretnega napisala, vsekakor potem, ko bodo o tem rekli svojo besedo člani društva. Morda boste kdaj našla čas, da vas postrežem in se z vami pogovorim o usodi zbranih podatkov rodovine Hrastar (knjiga Matije Tuma: Kronika rodovine Tuma). Zanimiva bi bila lahko tudi najina debata o tem, kako spodbuditi Novoteksovce, Labodovce in druge k koristnemu druženju in kako strniti dejstva, ki jih že odkrivajo društva Novo mesto, Prijateljev IMV, upokojencev Krke, .... in ki jih bodo ugotavljala nova.
Morda bi bilo potrebno kaj reči tudi o tistih, ki sedaj še niso člani pa k vam zagotovo spadajo.
Do snidenja želim vam in Rovanu kar se da uspešno delo in veliko osebnega užitka ob njem.
Joža Miklič, stečajna upraviteljica Pionirja
20.1.2011

 Gospa Jurekič, pozdravljena!
Ogledala sem si spletno stran vašega društva in tudi vaše prvo glasilo. Čestitam! Pod Fotogalerija na spletni strani sem našla kar nekaj zanimivih fotografij. Če smem, bi predlagala, da te fotografije opremite z vsaj osnovnimi podatki, v kolikor jih seveda imate (avtor fotografije, lastnik, podnapis, v okviru katerega je dobro navesti tudi osebe, ki so na njej…), saj boste s tem močno povečali verodostojnost. Podobno kot ste navajali v časopisu. Kot sem vam že povedala, v muzeju hranimo nekaj preslikav na temo Gradnja avtomobilske ceste Ljubljana – Zagreb leta 1958 – dela, ki jih je izvajal Pionir (na to temo ste tudi sami že objavili fotografijo). Žal niso naši originali, v naši fototeki hranimo zgolj preslikave in zato moramo navajati določene podatke (to smo dogovorjeni z lastniki in mislim, da je prav tako). V prilogi vam pošiljam skena dveh fotografij na temo Gradnja viadukta Ponikve v letu 1958, ki ga je izvajal Pionir. Avtor je inženir Peter Ivanetič, originali oz. negativi pa so last gospe Save Ivanetič. V kolikor jih boste objavili na spletu vašega društva prosim, da te osnovne podatke navedete. Če vas bo zanimalo, vam v prihodnje posredujem še kakšno – seveda na isto temo in pod istimi pogoji.
Prijazen pozdrav in uspešno delo želim.
Marjeta Bregar, Dolenjski muzej Novo mesto
20.1.201