Začetki Pionirja segajo petintrideset let nazaj, 29. januarja 1946 (17.2.) je po sklepu Ministrstva za gradnje Slovenije Okrožni ljudski odbor v Novem mestu ustanovil Okrožno gradbeno podjetje »Novograd« s sedežem v Novem mestu za potrebe obnove na Dolenjskem s 234 zaposlenimi. Takoj po ustanovitvi je delovna organizacija pričela delati na objektih, ki so bili plansko dirigi­rani na področju Dolenjske, kasneje pa tudi v Beli Krajini, Kočevskem in Zasavju. 16. marca 1947 je vlada Ljudske republike Slovenije z odločbo št. III-16/3 iz Novograda ustanovila Splošno gradbeno podjetje »Pionir«, ki je prišlo pod upravno operativno vodstvo ministrstva za gradnje Ljudske republike Slovenije.

Podjetje je bilo registrirano za izvedbo vseh gradbenih in gradbeno obrtniških del na objektih visokih in nizkih gradenj. Za vsa dela je lahko izdelovalo tudi projekte. Za prvega vodjo podjetja je bil imenovan gr. ing. Anton Žerjal. Podjetje je imelo 1947 leta 812 zaposlenih, med katerimi je bilo tudi okoli 200 nemških ujetnikov. Zaradi pomanjkanja strokovnih vodij in drugega kvalificiranega kadra na gradbiščih je podjetje ustanovilo delovodsko in vajensko šolo (za zidarje in tesarje). Vrednost osnovnih sredstev je znašala 3,810.373 din, vrednost obratnega kapitala pa 1,373.661 din. S temi poslovnimi sredstvi je podjetje ustvarilo za 2,195.000,00 din realizacije.

V okviru podjetja so bila samostojna gradilišča v Novem mestu, Krškem in Črnomlju ter stranski obrati (mehanična, ključavničarska, kleparska, mizarska in pleskarska delavnica) ter kamnolom. Nato začno z delom še tesarska, cementninarska in steklarska delavnica, predvsem za pokrivanje lastnih potreb. Proti koncu leta 1947 je kolektiv pričel v Bršljinu graditi svoje lastne poslovne prostore, ki jih dotlej sploh ni imel. Ta objekt je bil končan v letu 1948.

Po letu 1948 Pionir širi svojo dejavnost in veča število zaposlenih ter s tem prehaja na gradnjo zahtevnejših objektov. Svojo gradbeno dejavnost razširi tudi na področje Kočevja, kjer prevzame dela od republiškega gradbenega podjetja »Rog« ki je bilo likvidirano. V tem času Pionir gradi v Črnomlju, Gradacu, Rosalnicah, Metliki, Črmošnjicah, Starem Logu, Kočevju, Koprivniku, Primožih, Ortneku, Straži, Šmarjeških Toplicah, Lansprešu, Brežicah, Cerkljah, Krškem, Brestanici, Senovem, Radečah in Novem mestu.

V aprilu leta 1950 je izvoljen poskusni delavski svet, tako da je bil tudi Pionir eden izmed preizkusnih in temeljnih kamnov današnje samoupravne družbe. Dokončna izvolitev in potrditev delavskega sveta pa je bila izvršena 11. oktobra istega leta. Delavski svet je štel 35 članov, njegov prvi predsednik pa je bil delovodja Karel Poglavec. Upravni odbor, ki je bil izvoljen kmalu zatem, je štel 7 članov, predsedoval pa mu je Jože Hrovat. V tem letu je bila izvedena tudi reorganizacija. Gradbišča so bila prej vezana neposredno na direkcijo, odtlej pa so vezana predvsem na nova sektorska vodstva (zlasti v tehničnem smislu). Tega leta Pionir odstopi tudi opekarno v Prečni, ki jo je ustanovil leto poprej, Okrožnemu ljudskemu odboru v Novem mestu.

Po letu 1950 se je podjetje hitreje razvijalo, povečevalo poslovni sklad, število zaposlenih in realizacijo. Postopoma se spreminja tudi kvalifikacijski sestav v korist kvalificiranega in strokovnega tehničnega kadra. V letu 1951 začne Pionir graditi tovarno roto papirja v Vidmu -Krškem ter industrijske in kmetijske objekte v Beli krajini in na Dolenjskem ter več stanovanjskih objektov. Proizvodnja je iz leta v leto naraščala, le v letu 1955 je dosegla 14,390.000 din realizacije, kar je bilo za 16% manj kot v letu 1954.

V tem času pride namreč v gradbeništvu do zastojev, zaradi zmanjšanja rasti celotnega gospodarstva in zmanjšanja investicij. To se pozna tudi na poslovanju Pionirja, ki se je leta 1956 soočil tudi z vprašanjem obstoja, tega leta je bilo storniranih 69% vseh pogodbenih del.

Podjetje se je takrat reševalo s prodajo odvečnega materiala in odvečnih osnovnih sredstev, hkrati pa je zmanjšalo tudi število zaposlenih. Pionirju se priključi tudi gradbeno podjetje »Krka« (»Gradnje«) iz Novega mesta, zato se Pionir preusmeri na stanovanjsko gradnjo in nova področja v Ljubljani in Zagrebu, glavni direktor pa postane takrat Ivan Kočevar.

Po letu 1956 gre pot razvoja podjetja strmo navzgor. S svojimi hitrimi in solidnimi izvedbami gradbenih del osvaja vse širše tržišče in proizvodnja zopet narašča. Podjetje nabavlja nove stroje in delovne priprave, začne pa tudi urejati obratne in upravne prostore z restavracijo v Bršljinu. Zgradilo je novo mehanično delavnico - avtoservis, mizarsko in cementninarsko delavnico ter prostore za strojno inventarni park podjetja. Upravne prostore zgradijo tudi v Krškem in v Ljubljani, uredijo stalni gramoznici na Drnovem in v Ljubljani ter kamnolom v Gotni vasi. V Novem mestu postavijo še novo železokrivnico in tesarsko delavnico ter prostore za gradbene obrate v Mostah za potrebe ljubljanskega gradilišča. Rešijo tudi problem nastanitve samskih delavcev in poskrbijo za prehrano. V letu 1960 se ustanovi izobraževalno središče, ki začne s sistematičnim izobraževanjem zaposlenih.

Leta 1964 se Pionirju pridruži še podjetje »Gradbenik« iz Brežic. Z reformo leta 1965 podjetje pospeši racionalizacijo in odpusti nekaj delavcev, kljub temu pa realizacija nenehno, narašča. Ostre restrikcije na investicijskem področju podjetja niso bistveno prizadele, Tega leta Pionir sodeluje pri ustanovitvi poslovnega združenja »GIPOSS«, ki je bilo registrirano 28. maja. Leto kasneje začne prodirati na jadransko področje, predvsem na severni del (Poreč, Ičiči). Na ta način odpravlja sezonsko izvajanje gradbenih del, s tem pa odpade tudi nihanje števila zaposlenih čez leto. Do leta 1967 je Pionir zgradil 2456 objektov na področju Slovenije, Hrvaške in Makedonije, v njem pa je bilo v tistem času zaposlenih 1565 delavcev.

1968 je podjetje začelo z večjimi nabavami opreme za gradbeno dejavnost in začelo prevzemati zahtevnejša dela, ki so jih lahko opravljali v krajših rokih. Izvrši se tudi nova organizacija, ki zajema: direkcijo, ekonomske enote sektorja Novo mesto, Ljubljana, Krško in Reka, obračunske enote sektorja Reka, Šibenik in Hvar ter ekonomske enote lesni obrat, cementnine, strojno inventarni park, projektivni biro in mehansko kovinski obrat z delavnico v Met­liki.

V letu 1970 sprejmejo »direct costing » metodo spremljanja in obračunavanja poslovanja podjetja in v ta namen nabavijo računalnik Philips data 8000-16 K,  ki začne z delom 25. marca tega leta. Potem postopoma nabavljajo še priključke zanj: luknjač, verificirko, čitalec, sortirko, leto kasneje pa je nabavljen če en računalnik istega tipa, tako da je omogočen prehod na večji računalnik. Tega mehanografski center dobi leta 1967 (IBM 370.-115). V tem času se modernizira tudi lesni obrat, ki začne s proizvodnjo harmonika vrat v večjem obsegu.

Leta 1971 se Pionirju pridruži izvozno-uvozno podjetje »Centrotehna« iz Beograda kot samostojna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe. Istega leta se ustanovi tudi poslovna enota TOGREL (Tovarna gradbenih elementov) za proizvodnjo betonskih ločnih montažnih elementov in stebrov, v kateri steče proizvodnja 1, avgusta. Tako je Pionir v 25. letih zgradi že 2860 različnih objektov v nominalni vrednosti 870,218.000,00 din. Podjetje v tem času sestavljajo operativne temeljne organizacije združenega dela v Zagrebu, Novem mestu, Ljubljani in Krškem, Centrotehna v Beogradu, Lesni obrat, Strojno inventarni park in TOGREL. Leta 1972 se preusmerijo iz jugoslovanskega tržišča v tujino in začno z gradnjo hotela »Kasprowy« v Zakopanih na Poljskem.

V skladu z ustavnimi določili se je SGP »Pionir« na novo konstituiral v letu 1974. Registrsko sodišče je o tem izdalo odločbo 2. septembra 1974 in od takrat je Pionir samoupravno organiziran v devet temeljnih organizacij

združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Te so: gradbeni sektor Novo mesto, Ljubljana, Krško, Zagreb, Strojno inventarni park, Mehansko kovinski obrat, Lesni obrat, TOGREL in DSSS. Leta 1977 začno z obsežnejšimi deli v Libiji, v zadnjem času pa gradijo tudi v Sovjetski zvezi in Vzhodni Nemčiji, leta 1980 pa zaključijo še izgradnjo hotela »Wera« v Varšavi.

Za boljšo učinkovitost poslovanja je formiran nov TOZD skupnega pomena Tehnična komerciala in inženiring ter Delovna skupnost Interne banke. V letu 1980 se Pionirju priključita še »Keramika« iz Novega mesta ter Transportno gradbeno podjetje iz Metlike. S priključitvijo DO »Novomontaža« iz Novega mesta se namerava Pionir spet ustrezno reorganizirati, združiti TOZD MKO, SPO in DO Novomontaža v združen TOZD MKI (Mehanizacija, kovinski izdelki in instalacije). Tako je sestava SGP« Pionir«, ki zaradi razširitve dejavnosti spremeni tudi ime v »Gradbeno industrijsko delovno organizacijo Pionir«, sedaj naslednja:

1. TOZD gradbeni sektor Novo mesto
2. TOZD gradbeni sektor Ljubljana
3. TOZD gradbeni sektor Krško
4. TOZD gradbeni sektor Zagreb
5. TOZD gradbena operativa Metlika
6. TOZD Tovarna gradbenih elementov Leskovec pri Krškem
7. TOZD Lesni obrat Novo mesto
8. TOZD Mehansko kovinski obrat Novo mesto
9. TOZD Strojno prometni obrat Novo mesto
10. TOZD Keramika Novo mesto
11. TOZD Projektivni biro Novo mesto
12. TOZD Investgradnja Sarajevo
13. TOZD Tehnična komerciala in inženiring Novo mesto
14. Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto
15. Delovna skupnost interne banke Novo mesto

 Pregled razvoja Pionirja v 35 letih:

na vrh strani

Samoupravna organiziranost 

DO SGP »Pionir« je samoupravno organizirana v 13 temeljnih organizacij združenega dela, vsaka TOZD pa je pravna oseba, kar pomeni, da je nosilka pravic in obveznosti.

Za obveznosti DO vse TOZD odgovarjajo neomejeno solidarno, medtem ko za obveznosti druge TOZD odgovarjajo TOZD omejeno subsidarno in sicer do točno določene višine svojih sredstev. Delovni skupnosti skupnih služb in interne banke sta skupni organizaciji združenih TOZD, opravljata pa posle v pravnem prometu z drugimi v imenu in s firmo delovne organizacije ter za račun v DO združenih TOZD, Vsaka TOZD ima svojo dejavnost, ki se deli na glavno (ta je lahko le ena) in več stranskih. Združitev TOZD v DO je opravljena s sklenitvijo Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO ter sprejemom statuta DO. Delavci v delovni organizaciji uresničujejo samoupravljanje preko skupnih organov in sicer: v delavskem svetu, gospodarskem odboru, odboru za kadrovsko socialne zadeve, odboru za ljudski odpor in družbeno samozaščito, komisiji samoupravne delavske kontrole. Funkcija delavskega sveta je upravljanje dela in poslovanja DO, njegove pristojnosti pa so v Samoupravnem sporazumu točno določene.

Samoupravno pravo v organizaciji združenega dela sprejemajo njeni delavci sami na podlagi ustave in zakonov. V določbah Zakona o združenem delu, ki se nanaša na samoupravne sporazume in druge splošne akte, so opredeljena naslednja temeljna načela: ustavnost in zakonitost, samoupravna socialistična morala, načela obveznega objavljanja in načelo prepovedi retroaktivnosti. Prav tako so v Zakonu o združenem delu opredeljeni samoupravni splošni akti kot pravni akti s katerimi se na splošen in sporazumen način urejajo samoupravni odnosi. Ti samoupravni splošni akti so samoupravni sporazumi, statuti, pravilniki, poslovniki, sklepi itd.

Na nivoju DO so sprejeti naslednji splošni akti: samoupravni sporazum o združevanju TOZD v DO, statut DO, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter o osnovah in merilih za ugotavljanje in razdeljevanje skupnega prihodka, samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij pri pridobivanju skupnega dohodka na osnovi združevanja sredstev, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih DSSS in združenih TOZD, samoupravni sporazum o osnovah planiranja DO, samoupravni sporazum o kriterijih za samoupravno določanje cen in obračunavanje med TOZD in DSSS.

Poleg navedenega so še pravilniki iz področja samoupravne delavske kontrole, varstva pred požarom, inventivne dejavnosti, o ureditvi ekonomskih in finančnih razmerij in organizaciji in vodenju knjigovodstva, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter zaščiti tajnosti in nekateri drugi.
Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO zajema naslednjo vsebino: opredelitev ciljev združevanja, opredelitev, organizacije DO, skupno poslovanje TOZD in DO ter solidarnost, ustanovitev in izločitev TOZD ter opravljanje del skupnega pomena, določila o delu interne banke, ekonomska razmerja med TOZD, uresničevanje samoupravljanja, delo poslovodnega organa,skupno odrejanje delovnih razmerij in skupni splošni akti. Struktura vsebine statuta DO pa je naslednja: opredelitev organizacije DO, uresničevanje samoupravljanja, poslovanje DO, poslovna tajnost, glasilo »Pionir« in samoupravni splošni akti.

Po Zakonu o združenem delu delavci urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev. Vendar ta akt ureja le osnove delovnega razmerja in je za podrobno ureditev treba, da delavci sprejmejo še pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti, pravilnik o osnovah in merilih za oblikovanje celotnega prihodka in za razdelitev dohodka, pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka, pravilnik o varstvu pri delu, pravilnik o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in še nekatere druge splošne akte. Vsi ti akti odločajo o konkretnih pravicah, ob­veznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju.

Taki in podobni samoupravni splošni akti so podlaga za uresničevanje samoupravljanja tudi v vsaki TOZD in DSSS ter IB. Najpomembnejša splošna akta v TOZD, DSSS in IB sta prav tako samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev in statut. Za ta dva akta je v Zakonu o združenem delu določeno, da ju delavci sprejmejo z referendumom po predhodni javni razpravi. Sprejeta pa sta, če je zanju glasovala večina vseh delavcev in s pismeno izjavo vsakega delavca. Odnosi v zvezi z uresničevanjem samoupravljanja in v zvezi z odločanjem so podrobneje urejeni v statutih TOZD, DSSS in IB, ki morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev. Struktura vsebine statuta TOZD, DSSS in IB zajema naslednja poglavja: opredelitev organizacije TOZD, DSSS in IB, vsebino in obliko odločanja delavcev, referendum, zbore delavcev, podpisovanje izjav, odločanje po delegatih in delegacijah, delavski svet in izvršilni organi, pristojnosti poslovodnega organa,samoupravne delavske kontrole, planiranje uporabe produkcijskih sredstev ter razpolaganje z njimi, obveščanje in poprejšnja obravnava ter sprejemanje in dopolnjevanje statuta in drugih splošnih aktov.

Delavci uresničujejo samoupravljanje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti, tako kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom in zakonom, in sicer:
- z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja;
- z odločanjem po delegatih v delavskih svetih organizacij združenega dela ter po delegacijah in delegatih v organih upravljanja, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti;
- s kontrolo nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovi organi sprejemajo pri uveljavljanju svoje pravice, da odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ter s kontrolo nad delom organov in služb organizacij, skupnosti in drugih oblik združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti.

Vodilni v SGP Pionir v letu 1982:

Sergej Kraigher - predsednik predsedstva SFRJ
Veselin Đuranović - predsednik Zveznega izvršnega sveta

na vrh strani

 Struktura zaposlenih

Za predstavitev DO SGP »Pionir« in za izgradnjo informacijsko-komunikacijskega sistema je potreben tudi pregled strukture zaposlenih delavcev v podjetju. V tem delu naloge bodo navedeni podatki, ki jih je posredoval center za avtomatsko obdelavo podatkov in sicer stanje 31.12.1981. Seveda ti podatki čez leto varirajo, vendar osnovna slika ostane nekako vedno enaka. V Pionirju je po teh podatkih zaposlenih 4599 delavcev v dvanajstih tozdih in dveh delovnih skupnostih (v obdelavi ni šteta TOZD Investgradnja Sarajevo, ki zaposluje le okoli 10 delavcev). V večini prevladujejo moški, teh je 4102 ali 39,20 %, ostalih 10% so pa ženske.

Starostni sestav pove marsikaj. Iz spodnje tabele lahko vidimo, da je največ delavcev starih od 21 do 25 let, sledijo jim tisti, ki štejejo od 26 do 30 let, nato tisti od 31 do 35, njim pa delavci, ki še niso napolnili 20 let.

 Struktura zaposlenih po starosti:

 Kolektiv je zelo heterogen tudi glede narodnostnega sestava, čeprav v njem prevladujejo Slovenci, pa je zelo velik odstotek pripadnikov ostalih jugoslovanskih in drugih narodnosti.

 Struktura zaposlenih po narodnosti:

 V vseh tozdih delujejo tudi družbenopolitične organizacije, ki se tudi na nivoju DO povezujejo v konferenco osnovnih organizacij ali njej podobna telesa. Tako je v osnovne organizacije sindikata včlanjenih 4551 delavcev (98,96%), v Zvezo komunistov pa 330 (7,18%), medtem ko člani ZSMS niso bili zajeti v elektronsko obdelavo.

Za boljše poznavanje sestava delavcev je potrebno prikazati še strukturo zaposlenih po šolski izobrazbi in priznani kvalifikaciji. Ti podatki morajo biti osnova za izgradnjo novega informacijsko-komunikacijskega sistema in tej kvalifikacijski strukturi bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti in jo pri načrtovanju komuni­kacijskih procesov tudi več upoštevati.

 Struktura zaposlenih po šolski izobrazbi:

 Struktura zaposlenih po priznani kvalifikaciji:

 Pregled zaposlenih po posameznih tozdih:

na vrh strani 

Razvoj glasila SGP »Pionir«

 Prva številka glasila kolektiva SGP »Pionir« Novo mesto z nazivom »Bilten« je izšla 10. julija 1967 ob 20. letni­ci podjetja. Od te številke do konca leta 1981 je izšlo 136 številk v 118 izvodih. Od tega je bil en izvod troj­ni, šestnajst je bilo dvojnih ter 101 enojnih.

Pregled obsega Pionirjevega glasila

 Prav tako je bil spremenljiv tudi obseg strani, ki šteje od štiri do 32 strani. Skupaj je glasilo izšlo na 1360 straneh, kjer pa niso zajete strani glasil (treh številk), ki manjkajo in niso ohranjene in zanje ni nobenih podatkov.

Število izvodov posameznega glasila glede na obseg strani je prikazan na spodnji tabeli: 

 Glasilo je tiskano v črno-beli tehniki, v barvah je izšlo 6 izvodov, v dvobarvnem tisku štirje izvodi, v modrem trije in v rdečem dva izvoda glasila. Poleg tega je bila glasilu štirikrat dodana priloga (koledar, samoupravni akti ipd.), izredna izdaja pa je izšla le enkrat in sicer ob smrti tovariša Tita.

Glasilo je izhajalo najprej z glavo »Bilten« glasilo kolektiva SGP Pionir Novo mesto, od leta 1979 (ob stoti številki) pa se preimenuje v«Pionir« glasilo kolektiva SGP Pionir Novo mesto. Od pete številke, ki je izšla septembra 1978 naprej izhaja dvojezično glasilo. S prvo številko v letu 1980 se spremeni tudi format in sicer iz 21 x 29,5 cm na 19,5 x 28,5 cm. V januarju 1980 sta izšli dve številki (11. in 25.), vendar je ostalo le pri enkratnem poskusu. Zaradi prevelikih stroškov izhaja glasilo tudi v naprej enkrat mesečno (ob izplačilnih dnevih), februarska številka 1980 pa sploh ni izšla.

Najprej je bilo glasilo tiskano v ČZP Kočevski tisk« v Kočevju, od leta 1970 naprej se tiska v Papirkonfekciji v Krškem. z drugo številko v letu 1973 pa preide tisk v«Knjigotisk« Novo mesto in z decembrom 1979 preide ta pod ČZP Dolenjski list Novo mesto, TOZD Tiskarna. Prva številka (1/67) je izšla v 2000 izvodih, nato se glasi­lo tiska v 2200 izvodih (od leta 1971), z deveto številko v letu 1972, ki izide ob 25-letnici Pionirja izhaja Bilten v 2500 izvodih, z izjemo osme številke iz leta 1974, ko izide v 6000 izvodih, takrat je bil Pionir or­ganizator športnih iger gradbincev Slovenije. Z drugo številko leta 1975 preide naklada na 3200 izvodov, z januarjem 1976 poskoči na 3500, decembra 1977 na 4000. S peto številko v letu 1978 pa preide na 4500 izvodov in dvojezično izdajo, vendar se v letu 1980 (4. številka) naklada zniža na 3500 izvodov mesečno.

Zanimiv je tudi pregled odgovornih urednikov. Prvo šte­vilko so uredili: Stojan Horvat, Ivan Kočevar, Emil Pavlin in Tone Furlan. V letih od 1969 do 11. številke v letu 1977 je odgovorni urednik Marko Svetina, nato prevzame posle urednika Jakob Andoljšek, ki jih vodi do 11. številke v letu 1979, ko zaradi odhoda tov. Andoljška v tujino, po­stane odgovorna urednica Katjuša Borsan.

 To je del gradiva iz diplomske naloge Gorana Rovana z naslovom »Obveščanje v SGP Pionir Novo mesto«, ki je bila zaključena 2.6.1982

na vrh strani

na vrh strani

na vrh strani

TELEVIZIJA NOVO MESTO 11.1.99
Jerica Božič

TV oddaja "Smo dobri gospodarji?"
Tema: PIONIR V STEČAJU

Za začetek morda nekaj osnovnih podatkov o stečaju Pionirja. Kdaj je bil uveden, koliko je upnikov in kakšen znesek terjatev?
Sredi polletja 1996 je Okrožno sodišče v Novem mestu razglasilo stečaj Gradbeno industrijskega podjetja Pionir p.o. Novo mesto, enega največjih novomeških podjetij, ki je zaposlevalo preko 3.000 delavcev. Stečajni postopek vodi stečajni senat, ki mu predseduje Tone Panjan, okrožni sodnik in Upniški odbor. V roku za prijavo terjatev upnikov, ki je potekel septembra 1996, je terjatve prijavijo preko 4.000 upnikov v skupni vrednosti 10 milijard tolarjev.
Kdaj in kako so v Pionirju prenehali z delom? Kako je potekalo zapiranje gradbišč, odpuščanje delavcev?
Arhivi nakazujejo, da potem, ko so bile v decembru 1995 predane nepremičnine bankam v Pionirju niso več delali. Stečajna ekipa je v juliju 1996 popisala v 12. državah zapuščenih 44 gradbišč in jih predala investitorjem. Ob uvedbi stečaja je bilo zaposlenih še 280 delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo z dnem uvedbe stečaja.
Nato je najbrž sledil popis premoženja?. Kdo in kako je opravil to delo?
Popis preostanka premoženja so opravile inventurne komisije s pogodbeno najetimi popisovalci. Popis materialnih vrednosti se je opravil na 28-tih nahajališčih, med drugim tudi na Novem trgu, Športni dvorani Šmihel, v ruski Sibiriji, na Madžarskem in drugih krajih kjer so bila gradbišča ali poslovni prostori. Popis zemljišč v državi in v tujini praktično še traja saj ni dneva, da nebi v kateri od zemljiških knjig še našli ostanke zemljišč. Posebno zahteven je bil popis terjatev in obveznosti pri katerem je bilo potrebno upoštevati preko 700 sodnih postopkov na 8 sodiščih v državi in v tujini, poleg tega pa še izločiti asignacije in kompenzacije, ki se v primeru stečaja razveljavijo po določbah zakona. Strokovno izredno zahtevno delo smo komaj upeli opraviti v rokih, ki jih določa zakonodaja.
Kaj pa izpodbojne tožbe? Koliko jih je bilo in kakšno je sedanje stanje?
Med upniki Pionirja je tudi Agencija RS za prestruktuiranje in privatizacijo, ker se Pionir ni olastninil in je še vedno v družbeni lasti. Iz tega razloga ni presenetil poziv Pravobranilstva Republike Slovenije, da stečajna ekipa vloži izpodbojne tožbe proti upnikom, ki so se v času hiranja Pionirja več ali manj samovoljno poplačevali prednostno. Pregledan je bil pretežni del pobotov za katere je stečajna ekipa našla dokumente, potem so bili izločeni poboti manjše vrednosti in taki, za katere nismo bili prepričani, da obstaja dovolj dokaznega gradiva za izpodbijanje. Strokovno primerno smo pripravili 42 primerov od katerih je stečajni senat izbral 28 in zanje smo vložili izpodbojne tožbe. Tega obširnega in zahtevneg dela zagotovo nebi primerno opravili brez izjemne strokovne pomoči Odvetniške pisarne Smolej. Po vseh izpodbojnih tožbah bi bilo teoretično možno ponovno pridobiti premoženje v višini 3 miliarde tolarjev, dobili pa smo dosedaj približno 1 (Stinica, Zagreb, zemljišča v Češči vasi itd) v postopku pa imamo še tožbo proti trem dolžnikom od katerih terjamo 7 mio sit.
Kako je z ločitvenimi in izločitvenimi pravicami? Morda nekaj o hipotekah izločitvah v naravi?
Iz prijav upnikov smo ugotovili, da je pretežni del materialnega premoženja že zastavljen in da brez izpodbojnih tožb nimamo možnosti zagotoviti kakršno koli poplačilo upnikom. Zastavne pravice - hipoteke so bile ustanovljene na premoženju po gradbiščih kot npr. v Pitjahu, na Tovarni Togrel, na stanovanjskem kompleksu Stara vas, betonarni Gotna vas, zemljiščih v Češči vasi itd. Kjer ni bilo možno zastavne pravice prerekati smo premoženje ocenili in ga prodali po pridobitvi mnenja Upniškega odbora in sklepa stečajnega senata. Kupnina je bila izplačana hipotekarjem, v najvišjem znesku Zavodu za pokojninsko invalidsko zavarovanje, bankam in gospodarskim družbam. Poplačane so že vse ločitvene pravice. Med prijavljenimi terjatvami je bilo izredno veliko izločitvenih pravic, pomeni, da je bilo premoženje že prodano paje bil vpisan v zemljiški knjigi še vedno kot lastnik Pionir kot npr.kompleks stavb v Bršljinu, Avtobusna postaja, naselje Bonifacij v Ljubljani, naselje Zaprešiči v Zagrebu, Novi trg v Novem mestu itd. Če smo ugotovili, da je kupec plačal kupnino smo priznali terjatev in izločili tako premoženje iz stečajne mase, med prvimi Športno dvorano Šmihel in osnovno šolo Drska, da ne bi ovirali nadaljevanje gradnje.
Kaj pa Pionirjevo premoženje? Kako je z odprodajo le-tega? 29.decembra lani ste menda opravili poplačilo?
Dosedaj povedano dovolj jasno nakazuje, da ob uvedbi stečaja premoženja praktično ni bilo več, tako, da smo se zbali, da ne bo možno pokrivati stroške stečajnega postopka. Z izpodbojnimi tožbami in sodbami po že omenjenih 700 tožbami iz dolžniško-upniškega razmerja smo pridobili sredstva za poplačilo sodnih taks, stroškov stečajnega postopka in izplačilo 29.12.98 dela obresti prednostnim upnikom - to so obresti od razlike do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Če bodo sodbe še nekončanih izpodbojnih tožb nam v korist bomo izplačali še del obresti prednostnim upnikom, to pa je tudi vse kar smo zmogli iztržiti na pogorišču Pionirja.
Kaj se je ob stečaju Pionirja zgodilo s kupci stanovanj in počitniških hišic? Kaj je z listinami, zemljišči?
Pionir je pozidal več mestnih četrti Velika Gorica, Moste, Dravlje, Nad mlini, Plava laguna itd., več počitniških naselij kot so Stinica, Zaglav, Mostec in številne druge stanovanjske enote skoraj v vseh krajih države in precej tudi v tujini. Stečajna ekipa je ocenila, da po približno 40.000 kupoprodajnih pogodbah še ni opravljen zemljiško knjižni prepis lastništva in je zato organizirala v zadnjih štirih mesecih preteklega leta preverjanje sposobnosti pogodb za vpis lastništva etažne lastnine. Izdana so bila pooblastila strokovno usposobljenim, da v imenu Pionirja in za račun kupcev opravijo vknjižbo izgrajenih objektov in potem v zemljiški knjigi izbrišejo Pionirja ter vpišejo dejanskega lastnika. Kljub temu pa v fazi zaključevanja stečajnega postopka ne poznamo lastnika približno 400.000 m2 zazidanih in funkcionalnih zemljišč in tako ne moremo izdati odpisnih dovoljenj. Največji del teh zemljišč se nahaja v Ljubljani, Novem mestu, v Krškem in v Beli krajini. V izogib lastninskim tožbam v prihodnje, s katerimi bi kupci morali dokazovati svoje lastništvo, se pogajamo z občinami, da bi ta zemljišča prevzele z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih je Pionir imel iz lastništva teh zemljišč.
Menite, da bi bila revitalizacija podjetja kot je bil Pionir smotrna?
Analize kažejo, da je Pionir obvladoval 14 % slovenskega trga, ki pa ga sedaj že pokrivajo številne novonastale gospodarske družbe in te pretežno pokrijejo gradbene potrebe tudi na Dolenjskem medtem ko za obnovo del v tujini še niso dozoreli splošni pogoji. Revitalizacija Pionirja v nekdanjem obsegu zato nima realna podlage. Če pa bi se združili mladi gradbinci, arhitekti, ekonomisti, sociologi in podobni strokovnjaki, bi le-ti s Pionirjevimi strokovnimi referencami in blagovno znamko lahko ustvarjalno posegli v oblikovanje in nastanek naselij za potrebe prihodnjih rodov in zagotovili dolgoročno stabilnost poslovanja sedanjim gradbenim izvajalcem.
Morda za konec še nekaj o tistih, ki jih je stečaj Pionirja najbolj prizadejal.
Pionir je bil med največjimi in najuspešnejšimi podjetji Dolenjske in države, njegovo poslovanje pa je bilo povezano z večino drugih podjetji tako v Sloveniji kot v sosednji državi. Po arhivskih podatkih je neposredno in posredno preživljal 104.000 ljudi. Njegov stečaj tako najbolj občutijo odpuščeni delavci, kooperanti, podizvajalci, dobavitelji materiala in opreme, finančne institucije in kupci stanovanj ter drugih bivalnih enot.