DOPISNIK TV SLOVENIJA
Čeprav sem se že zelo zgodaj odločil, da bom
novinar, si nikoli nisem želel delati na televiziji. Ker pa se
zarečenega kruha največ poje, sem se na Televiziji Ljubljana tudi
redno zaposlil in vztrajam še danes.
S televizijo kot medijem sem se srečal že na
fakulteti (FSPN), kjer bi moral - mislim da v tretjem letniku -
opravljati enomesečno prakso na TV Ljubljana. Ker za to nisem imel
pravega veselja, pa tudi mentorji niso imeli časa zame, saj bi moral
delati v norem decembru, sem prag te hiše prestopil le nekajkrat.
Trgal sem Tanjuge, za tiste ki ste to fazo "informatike" preskočili,
naj povem, da gre za agencijska poročila takratne Tiskovne agencije
Jugoslavije, ki so v tistem času prihajala po telefaksu, posebni
napravi, ki so jo imele le večje firme, manjši si jih seveda niso
mogli privoščiti, pa tudi potrebovali jih takrat še niso. Spoznal
sem, da to delo ni zame, da je preveč stresno in da v njem ne vidim
svoje prihodnosti.
Potem, ko sem se zaposlil v gradbenem podjetju
Pionir, pa me je v letu 1984 k sodelovanju povabil takratni dopisnik
za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje Janez Pezelj. Ta je iskal
nekoga, ki bi ga nadomestil v Posavju, saj se je Milan Jazbec, ki je
to delo občasno opravljal pred mano, zameril takratnemu uredniku TV
dopisništva Tomažu Terčku. Sam pa sem tudi iskal delo bliže domu,
saj sem se moral v Novo mesto voziti vsak dan, kar pa je bilo v
tistem času pravi podvig. Sprva z avtobusom, potem pa s kolegom
izmenično, saj je bil to čas bencinskih bonov in vožnje par-nepar.
Konec leta 1984 sem tako naredil nekaj
prispevkov za Posavski obzornik, takratno oddajo na prvem programu
TV Ljubljana, uspešno opravil testno tonsko snemanje pred kamero,
potem pa kot honorarni poročevalec to redno počel vse do 15. maja
1985, ko sem se redno zaposlil kot dopisnik za Posavje. Janez Pezelj
me je že takrat podučil, da je dobro na sedem let službo
zamenjati, vendar sem v njej ostal že trikrat toliko. Ne vem zakaj,
morda mi je kljub vsemu to delo nekako zlezlo pod kožo. V začetku
smo morali pisati tudi Interne informacije, v katerih naj bi pisali
o tem, kar še ni zrelo za objavo, o govoricah, zakulisjih dogodkov
in podobno. Seveda sem danes prepričan, da so te zadeve končale še
kje drugje, ne zgolj na mizi mojega takratnega urednika Tomaža
Terčka.
Moram omeniti, da sem z Jožetom Grajžlom
postavil tudi temelje prvi krški televiziji. Ta je delala eno leto
na kabelskem sistemu in sicer od junija 1992 do junija 1993. Oddaja
Posavski mozaik je bila vsak teden. Vseskozi sem bil urednik te
oddaje,
pripravljal tekste, z Alenko Mirt sem vodil le prve oddaje, potem pa
so nalogo voditeljic prevzele še Bernarda Žarn in Tamara Vonta.
Kasneje - v letu 1994 smo pripravljali tudi oddaje Posavski mozaik
za TV Novo mesto (Vaš kanal). Pripravili smo 12 oddaj, vse od
posnetkov do montaže celotne oddaje in to v času od 30. marca do 14.
junija 1994. Naša posebnost je bila, da so imele oddaje voditeljice,
ki so napovedovale novice, kar takratni program Vašega kanala še ni
premogel. Kot voditeljice so se pojavljali Tamara Vonta,
Alenka Mirt, Bernarda Žarn in Damjana Krošelj. Vseskozi nama je bil
v veliko oporo in pomoč Jože Novak, ki je oblikoval reklame in video
strani, skrbel pa je tudi za grafično pripravo, karikature in stike
s strankami. Kot snemalca sta delala Franci Pavkovič in Črt Čargo,
med sodelavci pa so bili še Monika Ban, Martina Merslavič, Monika
Mavsar, Biljana Gajšek, Renato Zorko, Martin Kerin, Iztok Starc,
Gorazd Šoster in številni drugi.
Kljub dolgemu stažu delo za TV Slovenija še
vedno rad in z veseljem opravljam in mi ni težko vsako leto poročati
o enakih zadevah, saj se ob tem zgodi veliko novega, nepredvidenega.
Seveda delo dopisnika ni tako "rožnato", kot je bilo nekoč, ko je
bil pravi praznik, če so prišli s "televizije". Seveda je pri tem
delu tudi kup težav, o katerih bom nekoč pisal na kakšnem drugem
mestu. Dobro pa je, da so "šefi" daleč v Ljubljani, jaz pa na
terenu in pri delu bolj ali manj prepuščen svoji iniciativi. Ob
skromni plači, to tudi največ šteje, saj si težko predstavljam, da
bi šel v službo in delal od šestih do dveh.
ps
V mladosti sem vedno govoril, da televizija
poneumlja ljudi. Upam, da zdaj sam ne počnem tega, upam pa tudi to,
da sam zaradi nje nisem postal po svoje omejen.
Na karikaturi Andreja Novaka je moj dolgoletni šef
dopisništva TV Slovenija Rado Božičnik, ki objema svoje
sodelavce in dopisnike v letu 1993, ko je dopolnil 50 let
(Abrahama). Od zgoraj navzdol smo to: Ibrica Dervišić, Tine
Golob, Boža Novak, Mirko Vesel, Petra Držaj, Zvezdan Martič,
Marko Smole, Primož Sark, Jože Grajžl, Slavko Bobovnik,
Enest Ružič, Drago Gyorek, Jože Herman, Boris Cipot, Janko
Šopar, Tone Vencelj, Mojca Dumančič, moja malenkost - Goran
Rovan, Gašper Starc in Franci Gaber.
STRAN JE ŠE V IZDELAVI!
Na njej bom objavil spisek
vseh prispevkov, ki sem jih v času službovanja objavil, skupaj s
teksti, v kolikor so še ohranjeni. Je še veliko dela, zato bo
potrebno še malo potrpeti.
Na vrh strani
|
ŽIVLJENJEPIS
