|
INTERNE INFORMACIJE
Interne
informacije 9 - september 1985
Moje prve Interne informacije so tokrat malo
daljše, a naj mi bo že v naprej oproščeno, saj se je v tem času,
odkar združujem delo s TV, v Posavju marsikaj zgodilo.
Naj začnem kar pri eni manj ugodni stvari.
Rudnik nekovin v ustanavljanju na Blanci gre namreč v stečaj,
predvsem zaradi nepokrite izgube in ker pač niso uspeli najti
sanatorja, pa tudi ustanovitelji niso najbolj složni med seboj, Pet
delavcev, ki so še ostali v njem, verjetno ne bo težko zaposliti kje
drugje, ostale stvari se bodo reševale postopoma. V treh letih je
rudnik, ki nikoli ni prav zaživel, pridelal pa je skoraj 53
milijonov izgube, 17 upnikom pa dolguje še 20 milijonov obresti in
blizu 79 milijonov kreditnih obveznosti. Zato verjetno ni slučajno,
do so odgovorni tovariši želeli, da se o tej zadevi ne bi poročalo.
V neugodnem položaju se nahaja tudi sevniški
Stilles, ki ima kljub izvozu veliko izgube. Slabo gre tudi brežiški
tovarni pohištva, kjer se zaloge neprestano kopičijo, nič jim ne
pomagajo niti razprodaje in v skrajnem primeru razmišljajo celo o
začasni zaustavitvi proizvodnje.
V brežiškem Zavodu za kulturo se otepajo s
kadrovskimi težavami. Samo z radia sta letos odšli dve novinarki,
baje odhaja tudi odgovorni urednik Franci Hedl, tako da bo na tej
lokalni radijski postaji ostal le še en novinar, ki pa je prišel
pred kratkim iz obrtne zadruge Grič, zakaj se ve, sicer pa je pred
leti že delal na radiu, sicer pa bo Zavod za kulturo dobil tudi
novega direktorja, neuradno prihaja Silvester Mihelčič iz Bele
Krajine.
Obrtna zadruga Grič je dobila družbeno varstvo
in zaenkrat še ni nič slišati, da bi bilo kaj bolje, čeprav so
odstavili direktorja. Pod družbenim varstvom je tudi krški KOSTAK,
komunalno stanovanjsko podjetje. Poleg dviga cen komunalnih uslug že
imajo številne rešitve, od nove lokacije do združitve sorodnih
dejavnosti s stanovanjsko skupnostjo. Sicer pa so nekatere stvari že
uredili in bodo nekaj pooblastil verjetno dobili še pred iztekom
prisilne uprave /delavski svet ipd.
V brežiškem IMV-ju še vedno ne vedo, kakšne
vloga jim je namenjeno pri reševanju novomeškega iemveja, bojijo,
se le, da jih s časom, ko jih ne bodo več nujno potrebovali, kaj
zlahka ukinejo, kot obrat tovarne prikolic, kot je razvidno iz
sanacijskih programov. Težave s konstituiranjem pa ima tudi Inplet,
saj mu ustanovitelji: Lisca, Komet in še posebej Jutranjka ne dajo
nujno potrebne podpore. Vendar po obisku skupine iz CK kaže, da
bodo vse to le uredili, saj je za zadevo zadolžen celo občinski
izvršni svet. Je pa v Jutranjki poleg zloglasne afere Vehovar-Stopar
na vidiku, vsaj po mojem mnenju, spet nova zadeva. Tukajšnji
direktor Karel Vehovar je namreč sklenil, da bo pred odhodom v pokoj
obračunal s 15-letnimi krivicami, ki so se godile njemu in njegovemu
kolektivu. V pismu, ki ga je bogato "argumentiral"in naslovil celo
na CK ZKS navaja dvanajst točk. Sedaj verjetno pričakuje, da ga
bodo člani CK spoznali za nedolžnega oziroma žrtev šikaniranj,
intrig, klevet in diskriminacije, šel je celo tako daleč, da je
izračunal, do imajo delavci Jutranjke kar polovico manjše osebne
dohodke, kot bi jih lahko imeli, če ne bi direktorje in okoli 20
ljudi iz tega kolektiva vseh teh 15 let občinski funkcionarji tako
enostransko in zaničevalno obravnavali. Zadeva je precej delikatna in
vprašljiva, verjetno pa je več kot zrela za objavo v Tedniku, če se
TV kot edini množični medij ni vpletla v zadevo Stopar. Sicer pa se
Vehovar še ne namerava končati gonje proti Stoparju in govori o
pristranskosti sodišča, ki je Stoparja že petkrat spoznala za
nedolžnega.
Nesoglasja se javljajo tudi na področju
kulture, Gre za organizacijo mednarodnega simpozije Forma viva, ki
naj bi bilo spet prihodnje leto. Delegati skupščine FV so namreč že
aprila letos ponudili kolektiven odstop, Tega pa občinska kulturna
skupnost Krško še ni sprejela, ravno tako tudi centralna skupščina
FV v Ljubljani. Vse je še odprto, vendar slabo kaže, da se bo dobro
končalo. Vsekakor gre za mednarodni ugled prireditve, Kostanjevičani
namreč očitajo krški kulturni skupnosti, da ni poravnala obveznosti
za lansko FV, gre za 97 starih milijonov dinarjev. Prav tako pa v
dopisih dokazujejo, da Kostanjevica ni dobila sredstev za delovanje
Lamutovega likovnega salona, kulturnega doma, kina in knjižnice ter
grafičnega bienala jugoslovanskih otrok. Kulturno skupnost bi po
njihovih trditvah celo načrtno paralizirala kulturo v Kostanjevici.
Zanimiva tema, vendar z zelo malo pisanimi argumenti, verjetno prav
tako primerno za analizo v Tedniku oziroma Integralih.
Zanimivo bi se bilo spustiti tudi na področje
zdravstva. Tu je namreč precej stvari neurejenih in jih b potrebno
razčistiti, v kolikor se jih sploh da. V Brežicah so se že odločili,
da se zavzemajo za ustanovitev delovne organizacije zdravstva v
Posavju s sedežem v Brežicah, medtem ko se Krčani in Sevničani o tem
še niso opredeljevali. Sicer pa to akcijo vodi medobčinski sindikat,
ki je naročil posebno študijo, šele potem se nameravajo lotiti
priprav na več kot potrebno reorganizacijo.
V šolstvu je slišati precej pripomb čez OD
prosvetnih delavcev, v krški občini so celo grozili s štrajkom,
verjetno pa ni nič drugače v ostalih dveh občinah, saj tam pri OD
celo zaostajajo za Krčani. Vse pogosteje pa so kritizirani tudi
osebni dohodki funkcionarjev, zavrelo je predvsem pri izplačilih
polletnega poračuna. Najbolj glasni pa so bili v rudniku Senovo.
Zaradi nizkih OD in še česa drugega pa robantijo tudi v brežiškem
Agroservisu, kjer so celo prekinili delo in to ravno v času, ko se
je v Brežicah mudil predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Agroservis je od GG Brežice, kjer je bil Orožen slavnostni govornik,
oddaljen le 200 metrov, vse pa se je odvijalo istočasno: proslava in
prekinitev dela.
Za prvič torej malo več in malo bolj obširno o
določenih temah. Pa tudi sicer upam, de bodo naslednje informacije
iz Posavja bolj aktualne in bolj zgoščene.
Na vrh strani
Interne
informacije 10 – oktober 1985
Zaradi udeležbe na vojaških vajah, na katerih
sem imel čas in čast spoznati (ne)organiziranost in (ne)sposobnost
naše vojske, saj sem šest dni zmrzoval in stradal pod milim nebom,
ne da bi vedel zakaj , zamujam z internimi informacijami.
V moji enoti je namreč povsem odpovedalo
informiranje, verjetno pa še kaj drugega, tako da je ob koncu
uspešne »vaje« med udeleženci malce zavrelo in so nas morali
tolažiti oziroma so morali priti celo generali, saj ustrahovanja
starešin z nižjimi čini niso zalegla. Očitno so, vsaj upam, spoznali
lastno krivdo in morda jih bo to le kaj izučilo v bodoče, kajti
takšne in podobne stvari, ki so se dogajale tokrat, se po besedah
"starih borcev" vlečejo že dlje časa.
V tem času je v Posavju verjetno največji
problem ogrevanje. Premoga, lignita in briketov namreč ni dovolj za
vse, rudnik Senovo ima težave z muljem, ki jim zaliva rove. Poleg
tega ni kurilnega olja, tako da nekateri že zmrzujejo, druge pa spet
"pogrevajo" nove cene ogrevanja, V Krškem pa tudi to, da je
samoupravna stanovanjska skupnost samovoljno speljala plačilo za
ogrevanje tako, da se sedaj izločajo iz osebnih dohodkov lastnikov
stanovanj, oziroma uporabnikov družbenih stanovanj. A ne samo
stroške ogrevanja, ampak tudi stanarin, kar je razburila prebivalce
tega območja in pripeljalo do cele vrste pritožb.
Zaradi pojenjajočih rezerv pitne vode so tudi v
Posavju morali v določene krajevne skupnosti dovažati vodo s
cisternami, očitno so to dobro speljali, saj vsaj na moja ušesa ni
prišla nobena kritika čez takšno oskrbo. Problem pa je še vedno
telefonija. To občutim tudi sam, ko porabim nemalo časa, da vsak dan
prikličem v Ljubljano. Pa tudi v sami regiji ni nič bolje. Včasih bi
bilo bolje, da bi sedel v avto in se odpeljal v kraj, kamor bi želel
telefonirati, saj bi prišel prej kot pa dobil zvezo po telefonu.
Kljub obremenjenosti pa še kar širijo telefonske centrale in
priključujejo nove, pa čeprav na ta račun prihaja do cele vrste
zapletov, vmešavanj v pogovor itd.
Ko že govorim o posavskih »temah«, naj povem še
to, da poteka evidentiranje kandidatov za voljene funkcije zelo
počasi in da marsikje primanjkuje "sposobnih" in voljnih ljudi za
vse odgovorne funkcije tako v posameznih občinah kot v regiji. V
krški občini se sindikat pritožuje, da ne more več brzdati osebnih
dohodkov, saj ti rastejo preko vsake meje in proti vsem družbenim
dogovorom. Ob tem ne morem, da se ne bi vsaj malo izkašljal. V Djuro
Salaju na primer prejemajo administratorke z dve ali triletno šolo
in brez večjih izkušenj od 7 do 9 starih milijonov dinarjev osebnega
dohodka mesečno, brez stimulacije, minulega dela, poračunov,
izmenskega dela itd. Nehote namreč pomislim, ali bom kdaj takšen
znesek videl tudi na svoji plačilni kuverti. Prav kmalu verjetno že
ne. Za ilustracijo pa naj novem še to, da prejema referent za
interno informiranje v tej tovarni za svoje delo preko 10 seveda
starih milijonov. Morda se bo kdo ob tem iz naše hiše vsaj malo
zamislil.
Nuklearna elektrarna je pred kratkim stala
zaradi nekakšne okvare, vendar javnost za to seveda ni nič zvedela.
Bilo je namreč med vikendom, k sreči pa so stvar hitro popravili
tako da res ne bi bilo potrebno vzburjati javnosti. Vprašanje pa je,
kaj bi bilo, če bi bila okvara večja in bi trajala dlje časa. V času
bi govorice verjetno spet opravile svoje in povzročile nepotreben
preplah in ugibanja.
Ko sem že pri govoricah, naj povem še to, V
Krškem in okolici je slišati vse več namigov, da tovariš inkasant,
ki pobira RTV naročnino opravi večino dela v začetku tromesečja in
potem zbrani denar veže na banki in na ta račun kasira obresti.
Koliko je v teh govoricah resnice ne vem, sicer pa tudi ni moja
stvar , da bi o tem razmišljal in raziskoval. Omenjam vso stvar le
zato, ker sta se v moji pisarni oglasili že dve stranki, ki sta
želeli, da RTV naročnino izločata iz OD ali pa preko čekov direktno
v Ljubljano in ne v roke omenjenemu »nepoštenemu« inkasantu.
V Sevnici še vedno dviguje prah Jugotanin s
svojim onesnaževanjem okolja. Na vseh sejah občinske skupščine se
zato stalno pojavljajo vprašanja o tem, kaj se je oziroma se
namerava pokreniti v tej zadevi. O tej »žgoči« temi je razpravljal
tudi izvršni svet in sprejel sklep, da se v drugi polovici novembra
pripravi javna razprava o tej problematiki, na kateri se bo vse
jasno in glasno pojasnilo.
Brežičani zamerijo TV Ljubljana, ker nismo
prišli in posneli Franca Šetinca, ki je bil na slavnostni seji ob
občinskem prazniku imenovan za častnega občana. Jaz sem sicer svoje
opravil, obvestil urednika dnevnika, sicer pa kaj več kot to, kar
sem že omenil, ni bilo za poročat.
V brežiškem zdravstvenem domu se baje
pripravlja ukrep začasnega družbenega varstva zaradi neurejenih
samoupravnih aktov in še česa drugega verjetno. Mimogrede naj
omenim, da je direktor omenjenega zdravstvenega doma v samem vrhu
letošnjih najvišjih osebnih dohodkov v brežiški občini, prejema v
povprečju preko 23 starih milijončkov, med najslabše plačanimi
direktorji je pa ravnatelj Posavskega muzeja, ki prejema kar
štirikrat manj.
Za konec naj omenim, da so Krčani že začeli s
pripravami na 12. kongres ZSMS, ki bo prihodnje leto. Baje pa bodo
morali podreti barako, v kateri je sedaj Dom mladih, drugih
prostorov za mladino pa zaenkrat v Krškem ni, oziroma treba bi jih
bilo poiskati in urediti, sicer pa tudi ti niso primerni.
Krško, 28.10.1985
Na vrh strani
Interne informacije
11 – november 1985
V času, ko pišem te Interne informacije vzburja
posavsko javnost predvsem predlog, da brežiška občinska skupščina
izreče začasni ukrep družbenega varstva Zdravstvenemu domu Brežice,
tozdu tamkajšnjega Zdravstvenega centra. (o tem bodo 25. in 26.
novembra razpravljali delegati zbora združenega dela in
družbenopolitičnega zbora. Obstajajo vsi pogoji za izrek tega
nepopularnega ukrepa, vendar se v kuloarjih vse bolj širijo novice,
da ukrep tokrat morda ne bo izrečen, saj je še cela vrsta
organizacij združenega dela zrelih za takšno in drugačno ukrepanje,
predvsem pa delovna organizacija Zdravstveni center kot celota. Ker
gre za vprašanje organizacije posebnega družbenega pomena je stvar
toliko bolj občutljiva, baje pa se vrši vrsta pritiskov, da do tega
ne bi prišlo, vprašanje pa je, kaj bodo o tem menili tudi sami
delegati občinske skupščine. Tudi zaposleni v tej temeljni
organizaciji se s tem ne strinjajo in obtožujejo tisk, da o tem ni
pravilno poročal itd. Sicer pa bomo kmalu videli, kaj se bo iz vsega
tega izcimilo. Prav gotovo pa je zadeva dvignila precej prahu in ne
smo znotraj občinskih meja, temveč tudi širše.
Ko že govorim o začasnih ukrepih družbenega
varstva, naj dodam, da so pri dveh primerih (že izrečenih)
dopolnjevali člane začasne "prisilne uprave". V krškem Kostaku so ta
začasni poslovodni organ razširili še za enega člana (domneva se, da
bi ta kasneje prevzel direktorski stolček), v brežiški Obrtni
zadrugi "Grič" pa so enega člana zamenjali z drugim, zaradi
zdravstvenih razlogov.
V Sevnici je prav tako čutiti precej
razburjenju, Gre za nepravilnosti pri razdeljevanju posojil
kooperantov kmetijskega kombinata. Do tega je prišlo zato, ker ne
obstaja nikakršen pravilnik, ki bi to urejal in so pač delili na
pamet in seveda malce po svoje. Po obelodanjenju le tega so
prejemniki ta posojila vrnili, žalostno je tudi to, da sevniški
župan, ki si je mimogrede poiskal svoj bodoči stolček v tem
kombinatu in opravlja sedaj funkcijo predsednika občine le
volontersko oziroma polprofesionalno, o vseh teh zdrahah nič ne ve,
morda pa tudi noče nič vedeti. Poleg tega je par tovarišev, ki so
sredstva namenjena pospeševanju kmetijstva uporabilo lepo za nakup
službenih avtomobilov, moralo svoje direktorske stolčke prepustiti
drugim.
Sevničane pogreva tudi hladna kulturna dvorana
gasilskega doma, za katero nimajo kurilnega olja oziroma ga hranijo
za hude čase. Zlobneži pa radi pripomnijo, da kakšen liter tega
kuriva konča tudi v kakšnem privatnem ali celo občinskem dizlu.
Še ena stvar je zanimiva v Sevnici. V naselju
Šmarje je namreč gradbeno podjetje Beton na črno postavilo
stanovanjski stolpič. Stvar je precej zakomplicirana in bi
potrebovala več prostora za pojasnitev. Vsekakor bi to lahko bila
zanimiva tema za Tednik,.Na kratko gre za to, da je slovensko
ustavno sodišče razveljavilo štiri odloke sevniške občinske
skupščine, tako da je izdano gradbeno dovoljenje postalo brez
vrednosti in neveljavno. Sevničani (predvsem tisti, ki so vse to
skuhali) o tem neradi govorijo in še naprej delajo oziroma gradijo
po svoje. Očitno slovenska ustava za njih ne velja!
Tudi v Posavju je cestarje presenetil prvi
sneg, saj ga očitno še niso pričakovali, vendar so se potem le
nekako znašli. Sneg pa je presenetil tudi delavce Pionirja, ki
priključujejo nekatere stanovanjske objekte na novo kurilnico s
trdimi gorivi. Dela bi morali končati do 15. decembra, žal pa so
uspeli le vse razriti in sedaj čakajo na boljše čase. Baje tudi z
dokumentacijo ni vse v redu, ravno tako pa komunalno stanovanjska
skupnost ni našla še sredstev za ta poseg. Prizadeti so seveda
stanovalci, ki plačujejo dražje ogrevanje na kurilno olje. Pa tudi
oskrba z njim je vprašljiva. Lep vzrok za nedelo so dobili tudi
delavci Kostaka, ki že ves mesec ne odvažajo smeti iz teh predelov,
kjer se opravljajo oziroma ne opravljajo ta dela. Opažam pa tudi, da
v Krškem občasno gori javna razsvetljava tudi podnevi, s tem morda
simbolizira, da pač živimo v atomskem mestu in imamo dovolj
električne energijo, čeprav jo je ob zadnjem sneženju tudi pri nas
večkrat zmanjkalo.
Morda naslednja stvar kot mnoge druge, res ne
sodi v Interne informacije, vseeno pa bi rad opozoril nanjo.
Vladimir Štoviček naš priznani medaljer iz Leskovca pri Krškem
praznuje prihodnje leti 90 letnico rojstva. Ob tem jubileju si
verjetno zasluži, da bi o njem in njegovemu bogatemu delu posneli
oddajo. Verjetno je že zelo malo takšnih mojstrov med nami. To samo
v premislek, čeprav se zavedam vseh težav, v katerih je sedaj naša
hiša.
Krško, 19. 11. 1985
Na vrh strani
Interne informacije
12 – december 1985
Prvotno razburjenje ob izreku začasnega ukrepa
družbenega varstva Zdravstvenemu domu Brežice se je že pomirilo,
vendar prihajajo na dan številne »informacije« o nezdravih odnosih v
tem kolektivu. V njem namreč obstajata dva tabora /(klana), ki drug
drugemu mečeta polena pod noge. Baje so šli celo tako daleč, da so
si pisali razne žaljivke po stenah doma. Pri vsej stvari pa so
vpletene tudi občinske strukture, predstavniki občinskega izvršnega
sveta, sindikata in še nekateri. Ti so namreč odšli iz te sredine,
eni imajo še vedno v njej svoje družinske člane, tako da vse skupaj
izgleda kot nekakšen revanš oziroma obračunavanje s tistimi, ki so
še ostali v zdravstvenem domu in s katerimi so prišli v konflikt.
Direktor ZD je odstopil, zato so krivdo naprtili delavskemu svetu
tozda, vendar le tega niso razpustili, ampak mu le omejili nekatere
pravice, ki pa jih tudi prej ni opravljal (kadrovske zadeve itd.).
Direktor pa je sam priznal svojo krivdo, sicer po uradnem delu in v
ožji družbi in je bil zaradi tega tudi prizadet, saj bo delavski
svet le s težavo opravljal nalogo, ki mu je bila po nezaupnici v
novih okoliščinah dana. Poleg tega je za predsednika začasnega KPO
imenovan direktor brežiškega Zdravstvenega centra, ki bi lahko na
razmere v tej temeljni organizaciji že poprej vplival in jih skušal
rešiti. Slišati je tudi pripombe na samo sestavo tega organa, ki je
preobširen, v njem pa je precej članov (menda kar trije), ki so
izven Posavja. Morda je to nezaupnica v kadre, ki jih imamo v
regiji?
V Brežicah imajo probleme tudi z IMV-jem. Dolgo
namreč niso vedeli kaj kani matična organizacija storiti s to
temeljno organizacijo prikoličarjev, saj jih niso omenjali v nobenem
sanacijskem programu. Na zadnji seji občinske skupščine pa so
predstavniki IMV lahko iz prve roke (Dušana Lavriča) zvedeli, da
ostajajo še naprej tozd, tudi po predvideni reorganizaciji v dve
delovni organizaciji. Zato pa še ni jasno, kaj bo s kovinskim
obratom, ki sedaj spada v sklop tovarne avtomobilov in ga nameravajo
ukiniti oz. priključiti brežiškim prikoličarjem. To delavcem iz tega
obrata seveda ni všeč, ne želijo se tudi priključiti prikoličarjem,
kjer jim sicer obljubljajo, da bodo lahko opravljali servisno
dejavnost, ker se bojijo, da se bodo morali preusmeriti, kar pa
seveda nočejo. Baje delajo že ves čas v nemogočih razmerah in
očitajo IMV, da v vseh teh letih ni vložil v ta obrat niti dinarja,
saj so vso opremo in prostore dobili zastonj. Zato se nameravajo
izločiti iz IMV in se priključiti tovarni celuloze in papirja.
Vodstvo IMV nima nič proti, saj ima dovolj drugih problemov in se
nimajo časa o tem pogovarjati, denarja za vlaganje v ta obrat pa
nimajo, niti primernega programa zanj. Poleg tega pa jim je lažje
žrtvovati teh 30 ljudi in stroje, kot pa se še naprej natezat.
Na javni tribuni v Sevnici o varstvu okolja, ki
jo je pripravila krajevna konferenca SZDL, ni bilo toliko občinstva,
kot bi po temi lahko pričakovali. Krivec za to je prav socialistična
zveza, ki ni poskrbela za obvestila in je vso stvar prestavljala
meseca v mesec, ta ko da se sploh ni vedelo, kdaj dejansko bo. Edino
obvestilo je šlo preko radia (lokalnega). Marsikaj pa je tudi na
tribuni ostalo nepojasnjeno. Pogrešali so predvsem zdravnika, ki bi
bil sposoben odgovoriti na številna vprašanja o vplivu vseh teh
substanc, ki jih Jugotanin izloča, na človeški organizem. Delavci
Jugotanina so sicer vseskozi poudarjali, da gre samo za neprijeten
prah in smrad, ki pa zdravju ni škodljiv. Dokazov in študij o tem
pa seveda ni, niti protiargumentov, vsaj pravih ne. Baje je podobna
tovarna, kjer proizvajajo samo furfural tudi v Loznici in zanimivo
bi bilo vedeti, kakšne težave imajo oni. Od strokovnjakov iz Zavoda
za varstvo pri delu smo slišali, da so naši standardi glede teh
snovi, ki jih izloča oz. proizvaja Jugotanin, precej togi, medtem ko
imajo v tujini bolj rigorozne, prav gotovo ne brez vzroka.
V sevniškem Stillesu se še vedno otepajo z
izgubo, ki seveda vedno bolj raste. Vprašanje je, kako bodo
ukrepali, saj v nedogled bodo morali iti. Na njih pa z
zaskrbljenostjo gledajo tudi v sozdu Slovenijales.
Seveda pa se na zadnjih sestankih poleg
volitev največ govori o savskih elektrarnah in o problemih, ki jih
te prinašajo. Na žalost se teh stvari nihče sistematsko ne loteva,
kar seveda odgovarja Elektrogospodarstvu Slovenije. Še vedno ni
rešena renta oziroma kriteriji za vrednotenje izgubljeni zemljišč.
Še največ je pri tem naredil Programski svet za Krško polje pri
Medobčinski gospodarski zbornici za Posavje. Ta se zavzema, da se ob
gradnji verige savskih HE rešuje tudi ostale panoge oziroma celoten
razvoj Posavja. Na svetu posavskih občin pa je bilo sicer neuradno
slišati, da se bo gradnja začela šele ob koncu leta 86 in ne še v
aprilu, kot je bilo načrtovano. Predstavnik EGS pa je povedal še eno
zanimivo stvar in sicer, da bi lahko bila akumulacije veliko manjše,
v kolikor bi se uspeli dogovoriti in uskladiti s SR Hrvatsko, dokler
pa do tega ne pride, se bodo pač gradile takšne kot so v načrtu.
Verjetno tudi ne bo možen enoleten zamik pri gradnji, ampak bo ta
kar dveleten, tako da lahko računamo, da bo gradnja trajala celih 15
let in morda več. Do takrat nam bo morda uspelo očistiti tudi našo
Savo, ki nam zdaj povzroča toliko preglavic.
Čeprav se načeloma vsi Posavci zavzemajo za
enoten nastop pri projektu stoletja, potem pri sami realizaciji spet
prevladajo ozki občinski interesi oziroma ozki podjetniški. Tako je
sedaj že zaropotalo pri črpanju gramoza, kjer se ne morejo zediniti,
da bi ga najprej pobrali v sami akumulaciji, baje ga je samo na
področju bodoče HE Brežice več kot 15 milijonov kubičnih metrov,
podobno pa je tudi pri Mokricah. Kljub temu pa je krška občinska
skupščina že sprejela odlok, da začne kopati gramoz na kmetijskih
površinah, ki pa ne bodo poplavljene.
Za konec pa še zanimiva informacija o izgubah v
EGS. Zanje so krivi samo veliki odjemalci (Kidričevo, Ravne, Štore,
Jesenice itd.). Ti namreč plačujejo kilovatno uro po 4 dinarje,
medtem ko je proizvodna cena v slovenskem elektrogospodarstvu 10
dinarjev. O tem, da ti potrošijo večino proizvedene električne
energije, pa verjetno ni potrebno posebej omenjati.
Krško, 23.12.1985
Na vrh strani
Interne informacije 1 – januar 1986
Prekinitve so vse pogostejše tudi v Posavju.
Tako jo prišlo do "štrajka" v brestaniškem Sigmatu - Novolesovem
tozdu in sicer že pred novim letom, konec januarja pa še v nekaterih
tozdih konfekcije Lisca. Povod so seveda nizki osebni dohodki, pravi
vzroki pa so verjetno globlji. V Sevnici je prišlo tudi do
zaostrenih mednacionalnih odnosov, kje in kako zaenkrat pa nisem
uspel zvedeti, sicer pa so vso stvar že v kali zatrli, še preden je
sploh prišlo do izpadov.
Tudi evidentiranje možnih kandidatov za bližnje
volitve je povzročilo precej vroče krvi. V Sevnici so šli
posamezniki celo tako daleč, da so v boju za "oblast" na račun
konkurentov spravili ven marsikaj "neugodnega", čeprav nič tako
groznega. Kljub temu pa sta na račun metanja polen pod noge morala
kar dva kandidata za župana izstopiti iz ZK, kar pa seveda pomeni
tudi izločitev iz kandidatne liste.
Ko sem že pri sevniški občini naj omenim še
Stilles, o katerem se zadnje čase toliko govori in razpravlja. V
preteklem letu je namreč ta delovni kolektiv pridelal skoraj 300
milijonov dinarjev izgube. Izgubo ima delovna organizacija kot
celota in en tozd (Stilno pohištvo), medtem ko je drugi (Notranja
oprema) na meji in ima motnje v poslovanju. Zato so na izvršnem
svetu prišli do kompromisne rešitve: ukrep za ves Stilles, s to
razliko, da se v tozdu, ki nima negativnega rezultata ne odstavi
direktor. Sicer pa so delavci zahtevali glavnega direktorja
(Peternela) in vodje DSSS (Volčanška), medtem ko so tovariši iz
"papirnatega" sozda Slovenijales bili proti temu in celo proti
ukrepu (nekateri). Sedaj je še vedno vprašljiva sestava začasnega
kolektivnega poslovodnega organa, saj v Sevnici dobrih in sposobnih
kadrov krepko primanjkuje.
V zdravstvenem domu Brežice so razmere še bolj
zaostrujejo, odkar je uveden ukrep družbenega varstva. Temu
pripomorejo tudi tovariši iz »prisilne uprave«, ki vsak po svoje
rovarijo po njem in pač iščejo "grešne kozle" za slabe medsebojne
odnose med zaposlenimi. To je bil tudi edini pravi vzrok za uvedbo
ukrepov, medtem ko so neurejeni samoupravni splošni akti samo
posledica teh slabih odnosov. Seveda z metodami, s katerimi so
začeti nekateri "poklicani" tovariši, vso stvar še poslabšujejo,
nezadovoljstvo med delavci pa se vse bolj veča in odnosi samo
zaostrujejo, namesto nasprotno. Nekateri so zaredi tega že odšli iz
te sredine, drugi pa nameravajo to storiti ob prvi priliki. Skratka
še bo vroče in prav gotovo bo vsa stvar prav kmalu zrela za obdelavo
v Tedniku.
V Nuklearni elektrarni je zaenkrat vse
normalno, kot ponavadi. Ko pa bo spet kaj narobe oziroma kašna
sprememba bo pa spet nemogoče dobiti kakršnekoli informacije. Temu
je pripomogel tudi predsednik komiteja za informiranje, ki je poslal
pismo predsedniku republiškega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju in
predsedniku komiteja za energetiko, v katerem navaja, da je prišlo
ob zadnji prekinitvi v NEK do tega, da je bila javnost preveč
podrobno informirana in da je za obveščanje o NEK pristojen le
komite za informiranje. Sicer pa se v Krškem in okolici govori, da
za zadnjo večjo zaustavitev sploh ni bil kriv transformator, ampak
stikalo pred njim. Če je to res, vsa stvar z zamenjavo
transformatorja sploh ni bila potrebna, je pa prav gotovo veliko
stala in še bo, kdo bo to plačal pa se že ve - mi uporabniki
električne energije. V NE to seveda zanikajo, vsekakor pa upam, da
bo vsa resnica o tem slej ali prej prišla na dan. Kot zanimivost naj
povem še to, da direktor slovenskega dela NE (Dular) zaradi
omenjenega pisma ne daje več nobenih informacij – češ obrnite se na
komite za informiranje, ki je tudi edini pristojen, medtem ko
direktor za Hrvatsko (Medvedec) sprejema hrvaške kolege (novinarje)
brez izjeme in daje informacije iz prve roke in seveda brez
kakršnega koli žegna.
Pa še ena zanimivost iz Krškega. Tovarna Djuro
Salaj namerava (ali pa je morda to že) tožiti zvezni izvršni svet,
zato ker ji ni omogočil nakup deviz, kot je obljubil. ZIS je namreč
prepovedal izvoz časopisnega papirja, tovarni pa obljubil devize.
Šlo je za 30 tisoč ton, zaradi tega ukrepa pa je vprašljiv tudi
letošnji izvoz TCP.
Za konec pa naj omenim še to, da je tudi v
Posavju čutiti težnje po novi samoupravni organiziranosti oziroma po
ukinjanju tozdov. O tem zaenkrat šele razmišljajo v nekaterih ozdih,
za ta korak pa se še niso nikjer odločili. Sicer pa se je leto šele
začelo.
Krško, 23.1.1986
Na vrh strani
Interne informacije 2 – februar 1986
Spet je mesec naokrog, moram priznati kar
pester glede dogajanj (sestankov, sej ipd.). Seveda pa se na teh
sestankih premleva več ali manj iste stvari, pa naj bo to na
socialistični zvezi, sindikatu ali ZK. Ko v Posavju razpravljajo o
kritični analizi našega političnega sistema je slišati vse preveč
pridig čez napake, ki smo jih storili na zvezni ali republiški
ravni. Lastnih, ki jih počenjamo vsak dan, pa ponavadi sploh ne
vidimo, kaj da bi jih skušali celo odpraviti oziroma reševati. Se je
že lažje izgovarjati na tiste stvari, na katere ponavadi težje
vplivamo (ukrepi zvezne vlade ipd.).
Tudi volitve se vse bolj približujejo. Pri
pripravah nanje so v vsaki občini ravnali po svoje. V sevniški so na
odgovorne funkcije v občini evidentirali le po enega kandidata,
medtem ko je v krški občini spisek širši. V brežiški pa so dolgo
časa pustili vse predlagane kandidate na listah, šele v zadnjem času
so se odločili in za posamezne funkcije evidentirali po enega oz.
dva kandidata. Tako se sedaj povsod že govori o bodočih županih in
ostalih funkcionarjih kot da so volitve že opravljene. In to tudi
tam, kjer je evidentiranih po več kandidatov, se namreč že ve, kdo
bo izvoljen. Sicer pa imajo povsod pripombe na to, češ da je iz
Posavja evidentirano premalo kandidatov za republiške in zvezne
funkcije. Po eni strani je to razumljivo, sploh če imam v mislih to,
da v vseh sredinah jamrajo, da imajo premalo oz. da nimajo dovolj
sposobnih ljudi, primanjkuje pa tudi strokovnjakov v delovnih
organizacijah. Te pogrešajo predvsem v brežiški in sevniški občini,
v krški je v povprečju malo bolje, čeprav podrobnejši pogled pokaže,
da je večina le teh v tovarni celuloze in papirja in jedrski
elektrarni. Razen tarnanja pa tudi v naprej verjetno ne bo dosti
bolje. Firme sicer razpisujejo več štipendij kot v letih poprej,
seveda pa spet za profile z manj zahtevno izobrazbo (3,4,5 stopnje).
Vse kaže, da bo Posavje tudi v naprej gradilo svoj razvoj na
»črncih« in ne na znanju. Na to sicer mnogi opozarjajo, zaenkrat še
brezuspešno.
Vse bolj se približuje tudi mladinski kongres.
Žal se je spet pokazalo, da sloni ta organizacija na nekaterih
posameznikih (vsaj v krški občini), ki se razdajajo, medtem ko baza
mladih ostaja zunaj in neaktivna. Tako je bila programsko volilna
seja OK ZSMS Krško nesklepčna in so jo morali sklicati še enkrat in
to v letu, ko se pripravljamo na kongres.
Problem imajo tudi obrtniki v krški občini,
seveda so ti podobni kot v ostalih slovenskih občinah, vendar so se
ti odločili, da o svojih spregovorijo na okrogli mizi. Do te pa še
ni prišlo, saj je občinski izvršni svet, ko je zvedel za njihove
namene odločil, da bo sklicatelj on.
Zdaj pa še nekaj o zdravstvu v posavski regiji.
Že nekaj časa medobčinski sindikalni svet čaka iz republike naročene
študije o racionalni organiziranosti zdravstvenih organizacij. Rok
za novo organiziranost pa se vse bolj približuje, čeprav nihče niti
približno ne ve, kako naj bi to bilo organizirano (samoupravno in
funkcionalno).
Ko sem že pri zdravstvu moram spregovoriti še o
težavah brežiškega zdravstvenega doma. Poleg skaljenih medsebojnih
odnosov jih sedaj pesti še kadrovski primanjkljaj, saj zdravniki
odhajajo, novi pa se na razpise ne javljajo zaradi ukrepov prisilne
uprave.
Tudi Stillesu je končno izrečen ukrep
družbenega varstva, odstavljena sta dva direktorja in vodja DSSS ter
imenovan nov začasni kolektivni poslovodni organ, zaenkrat le
tričlanski, dva pa še niso uspeli najti. Tako smo spet pri kadrih,
teh je namreč premalo, še manj pa je takšnih, ki bi hoteli iti v tak
delovni kolektiv, ki ima tako veliko izgube in to še v času, ko je
vsa naša lesna industrija v krizi.
Za konec pa še to, da je tovarna celuloze in
papirja Djuro Salaj umaknila tožbo proti zveznemu izvršnemu svetu
glede obljubljenih deviz – očitno so spoznali, da jih tudi po tej
poti ne bodo dobili.
Kranjska gora, 23.2.1986
Na vrh strani
Interne informacije 3 – marec 1986
Volitve so mimo, predlagani, so že nosilci
odgovornih funkcij v občinah, tako da na tem področju ni nič
bistveno novega. Vmes se je sicer res marsikaj dogajalo, zgodilo pa
nič pretresljivega, Mnogi evidentirani so odklonili kandidaturo
oziroma ponujene funkcije in se je potem pač krpalo z za to
pripravljenimi tovariši. Če so izbrani pravi, pa bomo lahko prav
kmalu videli. Ko sem že pri volitvah, naj omenim še eno malenkost,
ki se je zgodila v Boštanju, kjer so na nedeljskih volitvah imeli
tudi referendum za samoprispevek. Tu so se namreč zgodaj zjutraj
pojavili lističi s pozivi krajanom, da glasujejo proti
samoprispevku. Očitno niso naleteli na ugodna tla, saj je bil vseeno
izglasovan samoprispevek (73%).
Pred kratkim je Medobčinski svet SZDL za
Posavje v Krškem pripravil sekcijsko razpravo o razvoju kmetijstva
ob izgradnji verige spodnjesavskih hidro elektrarn. Bilo je sicer
precej vabljenih, čeprav je bil interes mnogo širši. Ti se seveda
niso udeležili razprave, vendar so ravno ti tisti, ki potem naokoli
jokajo, da so premalo obveščeni. Po eni strani imajo kar prav, saj
na splošno o tem ne govorimo in pišemo veliko, vsaj o konkretnih
zadevah ne, ker pač še niso dorečene. Na tej razpravi sem prvič
doživel, da so nekateri tovariši tudi javno osporavali "projekt
stoletja", nekateri celo z argumenti in ne na splošno in
emocionalno. Sicer pa so številni udeleženci razprave sploh
sprašujejo, komu so namenjeni takšni in podobni sklici. Na njih
razpravljavci največkrat sami sebi dopovedujejo in se sprašujejo.
Tudi na tej omenjeni razpravi ni bilo tovarišev iz Savskih elektrarn
in Elektrogospodarstva Slovenije, manjkali pa so tudi nekateri
drugi. Vse zgleda, da se na eni strani razpravlja, po drugi pa dela
po svoje, nevedoč eden za drugega.
Tudi razprava o kritični analizi političnega
sistema so bile zaradi kratkega roka in obširnih predvolilnih
priprav zelo skromne in potisnjeno v ozadje. Še največ odziva je
bila čutiti v brežiški občini, kjer je bilo predlaganih več
predlogov vrednih vsaj razmisleka. V krškem SOP-u se jezijo nad
novim Deviznim zakonom, ki jim povzroča precej preglavic. Tako
nimajo deviz niti za službena potovanja, čeprav bodo letos zelo
veliko izvozili, kako pa jim zaenkrat še ni jasno.
V Stillesu še vedno ne gre tako kot bi moralo.
Začasni poslovodni organ je sicer dopolnjen, pred tem je eden od
imenovanih članov odstopil oziroma sploh ni sprejel ponujenega
"stolčka", drugi pa v kratkem odhaja na novo delovno dolžnost -
sekretarja občinskega sveta ZSS Sevnica. 80% delavcev že prejema
zajamčene OD vsak teden pa proizvedejo za staro milijardo dinarjev
izgube.
Tudi gostinci se pritožujejo nad slabimi OD,
visokimi cenami, davki, slabim obiskom itd. Ugotavljalo tudi, da je
(baje) cena piva slovenskih pivovarnarjev v naši deželi precej
višja, kot jo le ti dosegajo v drugih republikah in so že zahtevali
strukturo cene. (Laško, Union).
Študije o smotrni organiziranosti zdravstva v
Posavju še vedno ni, čeprav je že plačana in so vsi roki že krepko
preseženi. Baje se dr. Toth, predstojnik na inštitutu, ki bi jo
moral izdelati, ko zasliši, da je klic in Posavja, sploh ne oglasi
več. Žalostno je tudi to, da je taisti tovariš tudi v ZKPO
Zdravstvenega doma Brežice in ga tudi ni dosti čutiti. Šest mesecev
po izreku ukrepa začasnega družbenega varstva pa se je v tem tozdu
nabralo že toliko cvetk, ki jih sicer še preverjam, da si res
zaslužijo posebno obdelavo. O tem pa raje v predlogu za objavo v
Tedniku, za katero mislim, da je že skrajni čas.
Krško, 25.3.1986
Na vrh strani
Interne informacije 4 – april 1986
12. kongres ZSMS v Krškem je minil brez
pretresljivih dogodkov, čeprav so se jih mnogi bali. Mladi so pred
kongresom marsikaj obljubljali oz. grozili, vendar je vse potekalo
mirno, morda še preveč, saj bi od mladih pričakovali več aktivnosti
in to ne samo v razpravah. Je pa pred kongresom prišlo do manjših
»izpadov«. V Brežicah so namreč čez noč izginili plakati, ki so
najavljali obkongresne prireditve v Krškem. Ali je to storil kdo iz
objestnosti ali načrtno, se še ne ve. Morda so se mladi iz Brežic
zbali, da nebi imeli v soboto dovolj poslušalcev, ko so pripravili
festival akustične glasbe, ali pa so se jezili, ker za to prireditev
niso dobili nič sredstev iz kongresne sklede. Še najbolj burno pa je
bilo na zaključku kongresa, v nedeljo, v gostišču Tri lučke na
Sremiču, kjer so predstavniki republiške konference ZSMS skupaj z
ostalimi, ki so sodelovali pri organizaciji, razbili precej kozarcev
in ostale steklovine, za dobre tri stare milijone. Drugi dan, ko je
bil za to izstavljen račun, pa ga ni hotel nihče podpisati oziroma
plačati. No, pa se je tudi to kasneje uredilo.
Bolj burno je zadnje čase v sevniški občini,
kjer se je novinar Dolenjskega lista Alfred Železnik spravil nad
novo mandatarko izvršnega sveta Marijo Jazbec. Ta je namreč
predlagala v ta organ kar osem direktorjev (vseh članov pa je
štirinajst), kar pa seveda ni po pravilniku. Sledili so burni članki
po DL, kljub temu pa so delegati podprli omenjeni predlog za sestavo
izvršnega sveta. Podobna situacija je tudi po ostalih IS, v Krškem
in v Brežicah, kjer pa jih zaenkrat pustijo lepo pri miru. Baje pa
je takšna sestava občinskih vlad tudi v ostalih slovenskih občinah.
Zadeva »Stopar« se je končala oziroma se
končuje. Višje sodišče v Ljubljani, se je namreč dokončno izreklo,
da je v tem sporu Rudi Stopar, delavec sevniške Jutranjke, nedolžen.
Zdaj pa se mnogi sprašujejo, kdo bo odgovarjal za vse te stroške, ki
so nastali z večletnim obtoževanjem Stoparja, novinarjev itd.
Stopar je pred časom zapustil Jutranjko, kjer je moral prestati
marsikaj. Vse tožbe med njim in direktorjem Vehovarjem so šle seveda
na račun Jutranjke in so terjale nemalo denarja, Jutranjka pa je na
ta račun seveda precej izgubila na ugledu. Zdaj se v tej delovni
organizaciji govori, da so za vse te afere krivi seveda novinarji,
ki so se pač zavzemali za nedolžnega in vso stvar obelodanili, bili
pa so klicani na sodišče, ki se bo o tej zadevi moralo dokončno
izreči. Ali bo Stopar, ki je toliko pretrpel, sedaj še toliko močan,
da bo za vsa ta leta poniževanj, maltretiranj in podobno zahteval
odškodnino ali pa bo vso stvar pustil pri miru. In kaj bo z
direktorjem, ki je vse to sprožil in zakuhal?
V Mostecu so te dni končali vrtanje termalne
vode za potrebe čateških Term in brežiške Agrarije. Prišli so dovolj
globoko in našli primerno toplo vodo in seveda v zadostnih
količinah. Bolj zaskrbljujoče pa je to, da so vsi delavci geološkega
zavoda pri delu pomagali z neko kislino, ki je pač razžirala kamen,
to pa so potem spuščali v potok oziroma v Savo, ki je vso stvar
odnesla naprej v sosednje republike. Verjetno ni šlo za večje
količine, tako da na površini Save ni bilo opaziti rib, ki bi
plavale hrbtno. Vprašanje pa je, če je v tej »reki« sploh še kaj
rib, ali pa so že na vse strupe odporne.
V brežiški občini so v eni delovni organizaciji
(baje v Slovinu) delavci »modro« predlagali, da bi nespoštovanje
zakonov sankcionirali z novimi zakoni (in tako verjetno v nedogled).
Na osnovi šoli v Brežicah bodo v jeseni prešli na dvoizmenski pouk.
Zmanjkuje jim namreč prostorov za šest oddelkov, tako da so v to
prisiljeni, v kolikor jih pač ne bodo uspeli kje pridobiti. Seveda
pa bo to vsaj na začetku povzročilo nemalo hude krvi. Ko sem že pri
Brežičanih, naj omenim še to, da so ti v svojem »Pustnem
poročevalcu« svoje vodilne malce ošvrknili, zdaj pa se jim člani
uredniškega odbora že nekaj časa preko Dolenjskega lista na veliko
opravičujejo in to vsakemu posebej (poimensko).
V Krškem je vroče na kulturnem področju.
Tovariši iz Kostanjevice namreč že nekaj časa ne hodijo na seje
kulturne skupščine in celo govorijo, da ta za njih sploh ne obstaja.
Tudi po posredovanju občinske vlade vztrajajo pri svojem, zdaj pa so
le toliko popustili in obljubili, da bodo na sejo prišli, če bo ta v
Kostanjevici. Kdo ve kako se bo vse to končalo? Sicer pa za kulturne
ustanove v Dolenjskih Benetkah niso najlepši časi. Galerija je bila
vso zimo zaprta, zaprt pa je tudi kostanjeviški kulturni dom, ta pa
verjetno še ne bo tako kmalu odprt, saj za njegovo ureditev ni
denarja.
V maju bo v Krškem spet četrtfinale za svetovno
prvenstvo v speedwayu in izvedel se koliko moramo za to fešto
prispevati v glavnem Krčani. O številki raje ne bi govoril, ker bi
za ta denar v Krškem lahko marsikaj zgradili, uredili, ne pa da se
nekateri za dve uri naslajajo ob prahu, ki ga povzročajo
spidvejisti. Seveda gre ta denar iz delovnih organizacij in očitno
ga sploh ni težko dobiti, ker za ta šport morajo biti sredstva. Pa
tudi devize, ki jih organizator mora izplačati zmagovalcem in
ostalim nastopajočim ne bodo predstavljale problem, kljub novemu
deviznemu zakonu. Seveda je vse to zelo velik in nerešljiv problem,
ko gre za kakšno drugo stvar, npr. mladinski dom, delavski dom,
kulturne prireditve, športna društva (ostala) itd.
Krško, 22.4.1986
Na vrh strani
Interne informacije 5 – maj 1986
Zadnje čase se vsepovsod govori o jedrskih
elektrarnah, zato bom tudi jaz začel s to temo. Ob zadnjem obisku v
NE Krško je Lado Ambrožič povprašal delavce iz operativne sobe, česa
so oni sami najbolj bojijo. No, ti mu seveda niso odgovorili, vsaj
na glas ne. Meni pa so nekateri potihem prišepnili, da se resnično
bojijo prav sami sebe oziroma sodelavcev, ki elektrarno upravljajo.
Kot zagotavljajo lahko pride do katastrofe le zaradi človeškega
faktorja. Zakaj takšno nezaupanje med delavci - operaterji, torej
najodgovornejšimi v nuklearni ne vem, prav gotovo pa njihovi
pomisleki le niso kar tako in bi jih bilo treba upoštevat, še preden
do česa pride (nenazadnje tudi tisti, ki so odgovorni za delo v tem
našem jedrskem prvencu). Poleg tega je Dolenjski list v zadnji
številki obelodanil nesrečo do katere je prišlo leta 82, ko je
izteklo poldrugi kubik radioaktivne tekočine. Javnost pa o tem
seveda nič ne ve. Vso stvar ima še vedno v rokah sodišče, ki še
vedno išče krivca. Takšnih primerov pa je verjetno še!
Sicer pa so v nuklearni elektrarni sklenili, da
no bodo sprejemali več nobenih obiskov, zdaj sicer zaradi priprav
na bližajoči remont, v resnici pa tudi potem ne, češ da imajo z
obiski samo delo, efekta pa nobenega, saj so itak že vsi ljudje
protijedrsko razpoloženi. Prav rad bi vedel, kaj je res pravi
razlog, da so oglede ukinili in kako bo reagirala javnost, ko bo to
zvedela?
Da ne bo govora samo o slabih stvareh, moram
napisati tudi kakšno pohvalo. Ob zadnjem obisku Marka Bulca v
Krškem, je ta namreč pohvalil delo Programskega sveta za Krško
polje, ki deluje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Posavje in
ki se zavzema za sočasen razvoj celotne regije ob nameravani gradnji
hidro elektrarn na Savi in to na vseh področjih (kmetijstvo, gramoz,
termalne vode itd.) Predsednik slovenske Gospodarske zbornice jo ob
izrečenem priznanju izrazil tudi željo, da bi tako delali tudi
drugod (npr. Pomurci) in da bi ta svetel primer lahko bolj
popularizirali, misleč seveda na nas novinarje iz Posavja, ki naj
bi bili krivi, da se o tej stvari v Sloveniji tako malo sliši. Morda
bi se o tem s res splačalo pomisliti in pripraviti malo daljši
prispevek za Tednik na primer.
Novinar Dolenjskega lista Alfred Železnik je
ustavil gonjo proti "nezakonito" sestavljenemu izvršnemu svetu v
sevniški občini. Zvedelo se je tudi, da za vsem tem pisanjem sploh
ni stal sam zgoraj omenjeni novinar, ampak nek drug občan, ki so mu
nekateri predlagani člani šli v nos. Po prvem maju so zabrneli tudi
stroji na preostalem neurejenem odseku mirenske ceste, ki je zdaj
zaprta za promet. Ne vem, če je na to vplivala kaj objava v
Posavskem obzorniku, ko sem citiral zagotovilo predsednice sevniške
občinske skupščine, ali pa so je ta upanja polna energije in svežih
moči kar sama odločila, da vso stvar čimprej uredi.
Posavje je končno dočakalo tudi študijo o
reorganizaciji zdravstva. Nad njo so sicer vsi razočarani, ker ni
prinesla želenega in je sploh površno narejena (neusklajena zakoni
in dogovori), poleg tega pa, da je prišla z več kot enoletno zamudo,
da v njej sploh niso obdelani finančni pokazatelji predvidenih
variant reorganizacij, ki bi bili za lažjo odločitev prav gotovo
zelo nujni, seveda so bili ti podatki tudi naročeni in plačani v
naprej. Poleg tega so zdravstveni delavci, kar vsi po vrsti, otepajo
kakršnekoli reorganizacije, češ da je tako vse dobro in da to imajo
slabe izkušnje iz preteklosti, ko so jih že večkrat podobno
združevali in razdruževali.
V Krškem pa se pripravljajo na izgradnjo novega
zdravstvenega doma, saj je stari resda premajhen in neustrezen.
Novega bi radi zgradili izven središča mesta, s čimer se večina
ljudi ne strinja, poleg tega pa s samoprispevkom, kar pa v teh
časih ni vsem saj bi novogradnja, ki bi polog ZD in lekarne, zajela
še dom upokojencev stala kar precej milijard dinarjev.
Težave pri gradnji imajo tudi v Čateških
Toplicah. Gre za akcijo 124 hišic, ki naj bi jih zgradili za
slovensko združeno delo in za katere so hoteli dobiti eno gradbeno
dovoljenje. Vrli občinarji niso bili enakega mnenja in so zahtevali
za vsako hišico svoje gradbeno dovoljenje. To je seveda samo gradnjo
zavleklo in tudi podražilo, tako da je vprašanje, če bo vse skupaj
končano do roka začetka julija. Sicer pa imajo Terme težave tudi z
objekti, ki so bili zgrajeni pred leti. Zaradi nesolidne gradnje in
verjetno konstrukcijskih napak imajo težave z zaprtim bazenom, tudi
Zdraviliški dom je vse bolj potreben popravila, najbolj pa seveda
stari hotel (Toplice), ki je v obupnem stanju in ga bodo morali
verjetno podreti.
Krško, 23. 5. 1986
Na vrh strani
STRAN V IZDELAVI!!!
Na vrh strani |
ŽIVLJENJEPIS
